Do 13. st. je Garmak spadal pod fevd Jacuminasa de Civitate (Čedad), ki je bil podložen oglejskemu patriarhu. Zatem, vse do razpada Beneške republike (1797 – mirovna pogodba iz Campoformia), je spadal pod upravo upravnega organa, imenovanega Mersinska banka, ki je bila pristojen za politične in pravne zadeve na ozemlju Garmaka. Člani sveta so bili voljeni, seje pa so imeli skupaj z Landarsko banko (Banca di Antro – občina Podbonesec -Pulfero) pri cerkvici Sv Kvirina in Sv. Petra.

 Pomembna je tudi cerkvica Sv. Martina (na istoimenskem hribu) iz 14. st. (najstarejša v Nadiških dolinah), kjer se začenja naravoslovna pot, ki se vije po stezah, ki vodijo na vrh hriba. Zaselek v okraju Topolova (Topolo'), na razgledni točki, je klasičen primer ruralne arhitekture iz preteklosti. Tu se odvijajo pomembne kulturne prireditve in umetniške razstave.

 Z umetniškega stališča si je vredno ogledati mogočno cerkev Matere božje v Lesi (Liessa) s fasado iz mozaika, ki predstavlja Sv. Barbaro (darilo izseljencev). Veliko je še drugih manjših cerkvic in vse stojijo na čudovitih razglednih točkah. Naj omenimo cerkvico Sv. Martina v Kanalcu (Canalaz) pri Lesi (Liessa), poznoromansko cerkvico apostola Mateja v Hostnem (Costne) ter cerkev Sv. Mihaela v Topolovem.