Območje občine Prapotno na jugu sklene Nadiške doline, ki se tu stikajo s prijaznimi pobočji Brd. Z njimi ga združuje odlična tradicija vinogradništva in vinarstva. V raznih zaselkih najdemo dobro ohranjene primere ruralne arhitekture, zlasti v Budožih (Berda), ki so bili po potresu obnovljeni v duhu načela skladnosti zokoljem.

Zgodovina Prapotna je neločljivo povezana z zgodovino Stare gore.

Objekt, kjer je danes svetišče, je bil v preteklosti rimska utrdba, kasneje pa so jo spremenili v utrjeno naselje.

Svetišče je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1175 kot svetišče Blažena Devica z Gore (Beata Vergine del Monte) in je pripadalo proštu iz Sv. Štefana v Čedadu, od leta 1253 dalje pa kapitlju Sv. Marije.

V 13. st. je bila cerkev Sv. Marije na Gori ena izmed najpomembnejših cerkva v oglejskem patriarhatu.

V požaru leta 1469 je bila cerkev uničena, nato jo je poškodoval še potres leta 1511, zato so jo v 17. st. povečali in polepšali. Razen manjših obnovitvenih del po zadnji svetovni vojni cerkev ni doživela večjih urbanističnih sprememb.

Svetišče na Stari gori hrani nekaj dragocenih umetniških del, kot je npr. kip Marije z detetom (Salzburška šola); kip je leta 1684 na baročni oltar postavil Alessandro Tremignon. Zanimivi so tudi številni ex voti, ki pričajo o vernosti prebivalstva.

Med manjšimi cerkvami s tega področja naj omenimo Cerkvico Sv. Antona v Oborčah (Oborza), cerkev apostola Bartolomeja v Čubcih (Ciubiz), cerkvico Treh kraljev v Mucih (Prepotischis) ter cerkev Sv. Petra in Pavla v Britofu (Centa).