Torreano

Ozemlje Tovorjane, ki leži deloma v ravnini deloma pa v hribovitem svetu, pozna različne življenjske sloge glede na vrsto tal. Furlansko prebivalstvo, ki živi na ravninskem delu, in slovansko prebivalstvo, ki živi v gorskem svetu, že stoletja sobivata v slogi in miru, čeprav gre za ljudi z različnimi običaji in izvorom.
Na tem območju so skoraj zagotovo živela primitivna ljudstva Euganei, Ligurcev in Venetov ter Keltov, čeprav za seboj niso pustila vidnih sledov. Brez dvoma lahko zatrdimo, da so tu živeli ljudje že v mlajši kameni dobi, v bronasti dobi ter v železni dobi. V jami "Forŕn di Landri", nad zaselkom Prestint (Prestento), so našli ostanke, ki pričajo, da je človek tu živel že v pradavnini.

Nastanek Tovorjane je nedvomno povezan z romanizacijo Furlanije; ime naselja izhaja iz imena rimskega centuriona (»Turius«), ki mu je bil dodeljen ta »presidium«. Številni so tudi ostanki iz glinastih predmetov, lončene
posode ter ostanki žar za pepel iz tega obdobja, ki so jih odkrili v kraju »Kranjolino«. Ko je Čedad postal sedež prvega langobardskega vojvodstva v Italiji, je Tovorjano zasedlo nekaj barbarskih družin in zagotovo so jo leta 610 uničili Obri. Leta 739 je v zaselku »Lauris« (danes Laurini – Brajda) nekaj slovanskih plemen skušalo vdreti na ozemlje, a jih je v bitki porazil langobardski vojvoda Pemmone. Ozemlje je kasneje pripadlo oglejskemu patriarhatu. Temu obdobju je sledilo obdobje Beneške republike. Z izjemo obdobja Napoleona je Tovorjana po razpadu Beneške republike leta 1797 vse do leta 1866, ko je bilo ozemlje priključeno k Italiji, pripadala Avstriji.

Umetniško je posebno zanimiva cerkev Sv. Roka v Montini ter votivna cerkvica, posvečena Sv.Mohorju in Fortunatu, ki leži nad zaselkom Podgrad (Costa).